Vsaka stavba v Sloveniji potrebuje ogrevanje, praviloma tudi hlajenje. V starejših, energetsko potratnih družinskih hišah je letni strošek za ogrevanje prostorov (pre)visok. Ogrevanje energetsko učinkovitih objektov potrebujemo ogrevalne naprave majhnih moči, posledično je ogrevanje majhen strošek.

Dimenzioniranje in izbira vseh elementov ogrevanja se začne na ovoju stavbe. Ta določa potrebne parametre ogrevalnega sistema, katerega naloga je, da nadomesti toplotne izgube skozi ovoj stavbe. Boljši ko je ovoj, cenejše bo ogrevanje. Pri tem je energent nepomemben. Dobro toplotno izoliran ovoj stavbe ima majhne toplotne izgube, zato je ogrevalna naprava majhnih moči. Pasivna hiša potrebuje za ogrevanje 100 m2 moč okrog 2 kW. Tisti, ki imate doma 20 ali 30 kW kotel boste razumeli kako mala moč je to.

Ne pozabimo na brezplačno sončno ogrevanje skozi zastekljene površine. Zasnova pasivne hiše je narejena ravno na tem principu. Zasnova hiše (orientacija, odprtost na jug) je dejansko prva aktivnost, kjer investitor in arhitekt pridobita največ z umno organizacijo prostorov v hiši in orientacijo stavbe v prostoru. Brezplačno sončno ogrevanje je stalnica za vse večne čase.

Pri vsaki naložbi moramo sešteti štiri stroške za ogrevanje in jih postaviti v čas prihodnjih desetletij.

1. Enkratna investicija
2. Vsakoletni stroški energije
3. Vzdrževanje
4. Kvaliteta bivanja

Vprašanje vredno temeljitega razmisleka pred vsako odločitvijo. Strošek ogrevalne naprave je pogosto najvišji, ni pa edini. Seštevati je potrebno tudi manj opazne elemente. Posamezni energenti potrebujejo drvarnico ali cisterno, pogosto kurilnico in dimnik, tudi hranilnik tople vode in grelnik za sanitarno vodo. Za ogrevanje energetsko učinkovitih družinskih hiš praviloma uporabljamo toplotne črpalke, IR panele in klima naprave. Ne pozabimo na strošek vgradnje talnega gretja (če se zanj sploh odločimo) ali radiatorjev, celoten razvod in potrebno regulacijo.

Za ogrevanje energetsko učinkovitih objektov so stroški nizki. Pasivna hiša potrebuje na leto največ 15 kWh za ogrevanje 1 m2. Če ogrevamo z elektriko je ob ceni 15 C/kWh to 2.2 eur, s kurilnim oljem 1.5 eur, s toplotno črpalko ali klima napravo (SCOP 3) pa 0.5 eur.

Pri kurilnih napravah na fosilno gorivo je letni strošek dimnikarja in serviserja okrog 120 eur. Pri kotlih na biomaso okrog 200 eur, klima naprava okrog 30 eur, toplotna črpalka skoraj nič, IR paneli nič.

To ni strošek, temveč boniteta. Vsekakor jo težko merimo, saj si vsakdo sam določi, koliko vrednoti zdravje, majhno obremenjevanje okolja, prosti čas, avtomatiko, nemoteno delovanje, …

Praviloma je vsak ogrevalni sistem sestavljen iz štirih elementov. Ni pa to nujno, kot bomo videli pri predstavitvi IR panelov in klima naprave.

Ta je lahko v kotlovnici, v kleti ali v etaži. Potrebno moč v kW določa toplotna izolacija ovoja. Dejansko ima vsaka ogrevalna naprava nekaj specifik, ki se jim moramo prilagoditi. Zato je smiselno, da jih pri odločanju upoštevamo.

Cevi, ventili, črpalke, merilniki,… so sestavni del razvoda od ogrevalne naprave do ogreval. Ocena stroškov razvoda pri različnih ogrevalnih napravah nam olajšala izbiro optimalne rešitve.

Klasično so to radiatorji ter talno gretje. Stensko se v praksi uporablja manj, stropno še manj, čeprav sta to dobri rešitvi. Za ogrevanje sodobnih energetsko učinkovitih objektov sta nadvse primerna dva sistema brez kurilnice in razvoda. To so IR stropni paneli in toplozračno ogrevanje s klima napravo. V tem primeru je investicija nizka, regulacija pa učinkovita.

Vse pomembnejši element, saj s kvalitetno in hitro odzivno regulacijo energijo trošimo učinkovito. Centralna regulacija je standard, manj pogosta je lokalna, kot so termostatski ventili na radiatorjih. V sodobne stavbe se vgrajuje vedno več »pametnih« elementov, zelo pomembnih za ogrevanje. S tem se namreč učinkovitost energije optimizira.

Pod tem izrazom razumemo toplovodno ali električno gretje tal. Instalacija je pod pohodno površino. Električna tik pod njo, toplovodna okrog 3 – 5 cm pod njo. Tak način nizkotemperaturnega ogrevanja ima veliko prednosti pred radiatorskim in eno veliko slabost. Izniči brezplačno zimsko sončno ogrevanje skozi okna. Kaj se dogaja?

Ogrevalna naprava napaja talno gretje, sonce začne ogrevati skozi okna, temperatura zraka v stanovanju se dvigne. Termostat ustavi ogrevalno napravo, a v betonskem estrihu je še veliko akumulirane toplote, ki še vedno (poleg sonca) ogreva stanovanje. Temperatura začne naraščati, zato začnemo ohlajati prostore z odpiranjem oken, kar je nesmisel. Talno gretje izniči bistvo pasivne hiše, zato je slaba rešitev.

Pogosta dilema z dvojnim odgovorom. Da, če bo ta kamin namenjen ustvarjanju vzdušja 5 – 10 x letno in kot zlata rezerva za elementarne nesreče (žled, potres,…). Ne, če bo namenjen za toplovodno ali toplozračno ogrevanje. Nihče si ne želi kurilnice v dnevni sobi. Kamin potrebuje dimnik in dovod zunanjega zraka (kar je dodatni strošek gradnje). Kamin v pasivni hiši ustvari težave glede zrakotesnosti in pregrevanja.

Za ogrevanje energetsko učinkovitih objektov so optimalni trije sistemi:

1. Toplotna črpalka

Tehnično gledano obstaja 5 tipov toplotnih črpalk: Zrak – zrak; zrak – voda; voda – voda; zemlja – voda in geovrtina. Prednosti so nizka cena za kWh (2.5 do 4 cente), ogreva tudi sanitarna voda, subvencija Eko sklada, avtomatizirano delovanje. Slabost so potrebna kurilnica, razvod in ogrevala, visoka cena investicije.

2. IR paneli

Novejši sistem za ogrevanje. Prednosti so: nizka cena investicije, učinkovita regulacija (vsak prostor ima svoj regulator), ne potrebuje kurilnice, razvoda in ogreval. Slabost je visoka cena elektrike, ne ogreva sanitarne vode.

3. Klima naprava

Toplozračno ogrevanje in hlajenje. Prednosti so: nizka investicija, ne potrebuje kurilnice, razvoda in ogreval, učinkovita regulacija. Slabost je občutek pihanja in zvok pri visokih hitrostih ventilatorja, ne ogreva sanitarne vode, obvezna zunanja enota.

4. Ostali

Tudi ostale energente (plin, kurilno olje, biomasa) lahko uporabimo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

Lastniki energetsko učinkovitih objektov imajo dejansko »sladek« problem, ko izbirajo sistem za ogrevanje. Vse je majhno. Ogrevalna naprava majhnih moči potrebuje malo prostora, investicija je nizka, obratovalni stroški so nizki, dajatve so nizke,…

Zaradi navedenega je smiselno več časa in denarja usmeriti v izdelavo dobrega toplotnega ovoja. To pomeni, da se pri debelini toplotne izolacije ne varčuje, kontrolira se njeno vgradnjo brez toplotnih mostov, pazi se na detajle. Pri oknih se izbira tiste z nižjim koeficientom toplotne izolativnosti (imenovan »U«), pazi se na vgradno in zrakotesnost.

Avtor članka: Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec
Vir fotografij: http://nep.vitra.si