Toplotni mostovi pri gradnji vsekakor nosijo zastavo in pregovor »Na napakah se največ naučimo« prav gotovo drži. Dejansko je razumevanje napak – in z njimi povezanih rešitev – najboljša priložnost za vse, ki so vključeni v financiranje, načrtovanje, gradnjo, nadzor in vzdrževanje stavb. V članku je veliko primerov odnosa vzrok – posledica. Ilustriram jih s povezavami. Neznanje izvajalcev, projektantov, nadzornikov,… je vzrok, toplotni mostovi so posledica. Potem postanejo toplotni mostovi vzrok za nastanek plesni, ki je posledica. Potem pa je plesen vzrok za zatohel vonj oblačil in zraka v prostoru. Potem je plesen vzrok, bolezen pa posledica, itd..

Toplotni mostovi so – glede na njihovo neuničljivost ter pogostost pri novogradnjah in adaptacijah – strah in trepet vsake gradnje. Najdemo jih skoraj v vsakem bivalnem objektu. Zaznamo jih po posledicah, saj se na njih kondenzira notranja vlaga, osnova za plesen. Pogosto se v pogovoru sliši, da balkon vleče vlago v bivalne prostore. To ne drži, saj neizoliran balkon podhlaja obodne stene, tla in strop, na katerih pozimi kondenzira notranja vlaga. Te je v dobro tesnjeni stavbi veliko, izhaja iz naših življenjskih funkcij in bivalnih navad. Marsikdo bo presenečen nad podatkom, da štiričlanska družina proizvede 10 – 15 litrov tekočine v enem dnevu.

Obodni elementi zgradb (zunanje stene, okna, vrata, stropne plošče, tla, streha), ki ločujejo ogrevane bivalne prostore od mrzle zime, imajo boljšo ali slabšo toplotno izolativnost. Ko je na posameznih mestih bistveno manjša od splošne, nastanejo toplotni mostovi. Po definiciji so to lokalno omejena mesta na obodnih površinah zgradb, na katerih je toplotni tok iz toplejše proti hladnejši strani povečan. Razlikujemo konstruktivne, geometrične in kombinirane. Izjemno dobro so vidni s pomočjo termo kamere.

Toplotni mostovi so resen problem starih, žal tudi novih zgradb. Za ponazoritev navedem le najbolj kričeče napake. Neizoliran balkon je hladilno rebro, zato ga moramo izolirati s spodnje in gornje strani. Vsi neizolirani betonski elementi, ki pridejo na fasado so toplotni mostovi. Najhujši nastanejo pri »sendvič zidu«, kjer izvajalci zaključijo betonsko ploščo, balkon ali celo venec na zunanji steni.

Prav tako nastanejo okrog oken. Pri fasadi se investitorji že odločajo za 20 cm debelo izolacijo, a če oken nimajo montiranih na zunanjo linijo zidu, je potrebno špalete toplotno izolirati z isto debelino in materialom in to na vseh štirih straneh okenske ali vratne odprtine. V nasprotnem nastanejo tu toplotni mostovi, na notranji strani zidu pa plesen okrog okna.

Izpostavljam še nekatera mesta, kjer se pogosto najdejo toplotni mostovi: Vertikalno neizolirani temelji v zasutem delu stavbe, vse vertikalne in horizontalne betonske vezi, okrog roletnih omaric, razni betonski okrasi na fasadi, prehodi med ogrevanimi in neogrevanimi prostori, neupoštevanje pravila, da gre toplotna izolacija vedno »pol metra čez«, nedosledna izvedena notranja izolacija obodnih sten, preboji (štemanje) tlakov, zunanjih sten in stropa proti hladni podstrehi, …

Celo paleto jih lahko pričakujemo pri toplotni izolaciji strehe: stik strešne in fasadne izolacije, okrog strešnih oken, preboji strehe (dimnik, zračniki, notranja izolacija obodnih sten nad ogrevanim prostorom, …). Pravo leglo jih je pri vseh dozidavah, kjer se rešuje hkrati funkcija, statika, izgled in bolj ali manj (ne)urejene razmere v hiši. Med gradnjo ali obnovo se toplotni mostovi ne smatrajo kot problem, kar se kasneje krepko maščuje.

Toplotni mostovi nam povzročajo energetske in higienske težave. Na voljo imamo dve možnosti. Optimalna je odprava vzrokov. Sanacija je praviloma zahtevna in draga, pogosto celo neizvedljiva. Če ni mogoča se lotimo odpravljanja posledic. Pri plesni lahko neugodne vplive zmanjšamo ali celo odpravimo z nekaterimi ukrepi.

Toplotni mostovi se hitro odkrijejo s pomočje termo kamere ali izurjenega očesa energetskega svetovalca. To je metoda infrardečega (IR) snemanja, s katerim izvajamo brezkontaktne meritve temperature in prikaza porazdelitve toplote po površini elementa, naprave ali objekta.

Termovizija omogoča odkrivanje očem skritih napak in toplotnih izgub objekta. Predpogoj za merjenje je razlika v temperaturi, zato se stavbe praviloma meri v ogrevalni sezoni od zunaj in znotraj. Termografija je uporabna tudi pri kontroli kvalitete izvajalcev ali nepremičninskem trgu, v vsakem primeru pa pred izdelavo sanacijskega načrta.

Termografija je uporabna dobesedno povsod kjer imamo opravka s toploto, a se bom omejili le na stavbe ter ogrevalne in ostale instalacijske sisteme v njej. Koristi IR merjenja je kar nekaj. Realni rezultati so dostopni takoj, merimo na daljavo brez fizičnega kontakta, toplotni vzorci se dajo dobro analizirati.

V gradbeništvu jo uporabljamo za ugotavljanje dejanskega stanja objekta. Največkrat to pomeni odkrivanje napak na ovoju stavbe, ki jih odkrivamo z zunanje ali notranje strani:

1. netesnost ovoja zgradbe,
2. slabo vgrajeno stavbno pohištvo (okna in zunanja vrata),
3. poškodovana, vlažna ali manjkajoča izolacija,
4. pomanjkljiva izvedba notranjih stenskih oblog z izolacijo,
5. vlaga v objektu, pojav plesni,
6. neizoliran strop,
7. toplotni mostovi.

Drugi pomemben sklop uporabe IR kamere je pri elektro, strojnih, vodovodnih in kanalizacijskih instalacijah, kjer je odkrivanje napak relativno enostavno za: neučinkovito gretje ali ohlajanje; neobičajno porazdelitev toplote; pregrevanje elektroinštalacij; prezračevanje z rekuperacijo; zastoje na ogrevalnem sistemu, zrak v radiatorjih; puščanje vode v talnem gretju; zastoje na vodovodnem in kanalizacijskem sistemu; nadzorovanje procesov v kotlu, bojlerju, rezervoarjih, na razvodu ogrevalnega sistema,…

Avtor članka: Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec
Vir fotografij: http://nep.vitra.si