Temeljna plošča na toplotni izolaciji je praktično obvezen način temeljenja sodobnih energetsko učinkovitih objektov. Zahteve po bolj energetsko učinkovitih stavbah poganjajo spremembe v načrtovanju stavb, kar je tudi izhodišče za prehod temeljenja iz klasičnih pasovnih temeljev na temeljno ploščo na toplotni izolaciji. Želimo se namreč izogniti toplotnim mostovom, kar pa je pri klasičnem pasovnem temeljenju nemogoče. Pri gradnji energetsko učinkovitih objektov smo na področju temeljenja torej potrebovali rešitev, ki nam bo omogočala neprekinjen potek toplotne izolacije tudi pod objektom.

Temeljenje na temeljni plošči nam omogoča bolj površinski raznos obtežbe, zato tak način omogoča izvedbo toplotne izolacije tudi pod objektom. V primeru pasovnih temeljev, tega ne moremo izvesti, saj je prenos obtežbe objekta na temeljna tla preveč točkoven oziroma linijski, posledično pa so obremenitve pod temelji prevelike, česar pa toplotnoizolacijski materiali ne bi prenesli.

Pri temeljenju objektov na toplotni izolaciji torej govorimo o izvedbi temeljne plošče, posebno pozornost pa je potrebno posvetiti izbiri primerne toplotne izolacije, ki jo bomo vgradili pod objekt.

V širšem slovenskem področju je precej velika potresna ogroženost in pri zelo plitvem temeljenju, kot je temeljna plošča, moramo biti pozorni na morebitne horizontalne sile, ki bi lahko nastale ob potresu in povzročile zdrse, do katerih seveda ne sme priti.

Poleg tega moramo biti pozorni tudi na potencial zmrzovanja zemljine ob robovih temeljne plošče. Namreč, ko je stavba temeljena linijsko (pasovni temelji), je spodnji rob temeljev zgrajen pod cono zmrzovanja. Temeljna plošča pa je položena precej bolj površinsko in lahko pod njo pride do zmrzovanja, še posebej ob robovih stavbe, ker je zemljina izpostavljena velikim vplivom temperaturnega nihanja. Cikli zmrzovanja in odtajevanja zemljine lahko povzročijo neenakomerno in nepredvideno posedanje stavbe. Kljub temu, da ne pričakujemo, da bodo ti posedki zelo veliki oz. statično ogrozili stavbe, lahko povzročijo estetske napake, kot so razpoke.

Te izzive moramo reševati s pravilno izbiro konstrukcijskega sklopa in zasnovo temeljne plošče na toplotni izolaciji.

Ko smo v Sloveniji prehajali iz kombinacije linijskih temeljev in hidroizolacije na talni plošči na temeljno ploščo, so se načrtovalci posluževali rešitve, ki je bila preslikana iz Nemčije. Govorimo o hidroizolaciji položeni na podložni beton, na katero je bila potem položena toplotna izolacija iz XPS-a in preko nje armirano betonska temeljna plošča. Vendar te rešitve ne moremo čisto preslikati na slovensko področje, saj smo za razliko od Nemčije, na potresno ogroženem območju. Zato je FIBRAN razvil rešitev, ki se sooči z omenjenimi dodatnimi izzivi in hkrati omogoči uporabo primerne rešitve – ploskovno temeljenje. Govorimo o SEISMIC temeljni blazini in kot že samo ime pove, le-ta deluje kot blazina pod temeljno ploščo.

Izhodišče je predstavljala izbira primernega toplotno izolacijskega materiala – ekstrudiranega polistirena (XPS), kateri spada med peščico toplotnih izolacij, ki so dovolj trdne, da se jih lahko namesti pod temeljno ploščo. Bolj natančno, tlačna trdnost pri 10 % deformaciji, lahko dosega od 300 kPa do 700 kPa. To je potrebno izbrati, glede na samo obtežbo stavbe.

Drug kriterij, ki smo ga želeli doseči, pa je enovitost delovanja zaščitnega ovoja skupaj s temeljno ploščo in zaščita hidroizolacije pred možnimi poškodbami. To smo zagotovili s pozicijo posebne hidroizolacije, ki je položena med dvema ploščama XPS.

Za preprečevanje zmrzovanja, se priporoča, da se prvi sloj podaljša izven oboda armirano betonske plošče in tako dejansko »izolira« tla, kar preprečuje zmrzovanje zemljine. Za kakšno dolžino podaljšamo, je odvisno od same lokacije – v primeru hladnejše klime, toplotno izolacijo podaljšamo npr. 60 cm, v primeru toplejše klime, pa nekoliko manj (40 cm). Za to podaljšanje se lahko uporabijo plošče nekoliko manjših tlačnih trdnosti (FIBRANxps 300-L), ker dejansko ne prevzemajo obremenitev od stavbe.

Ker je omenjena rešitev sistemska in razvita ter testirana z točno določenimi sestavnimi elementi, je pomembno, da se jo kot tako tudi implementira. Hkrati je pomembno tudi razumevanje, posameznih elementov kot celote. Poleg tega, da je XPS toplotna izolacija sposobna prevzeti tlačne obremenitve, je njena specifika tudi, da se ne navlaži oz. vpija vodo. Kar je še obvezno v primeru, kadar se le-ta nahaja izven hidro-izolacijskega ovoja, kot v primeru prvega sloja SEISMIC temeljne blazine.

Dodatna specifika rešitve je tudi zelo tanka in obojestransko samolepilna bitumenska hidroizolacija (debelina 1,8 mm). Takšna se lahko uporabi samo v predvideni kombinaciji dveh slojev toplotne izolacije, saj je tako zaščitena pred poškodbami in služi tudi kot povezovalni element.

Medtem ko zgornji oz. drugi sloj toplotne izolacije, ni identičen spodnjemu, saj ima dodatno vrezane kanalčke na zgornji površini, katerih funkcija je boljša vezljivost med armirano betonsko in toplotno izolacijsko ploščo. Spodnja površina, zgornje plošče, je prav tako popolnoma gladka.

Pri vsakem načrtovanju je pomembno, da se zadeve lotimo celostno in premislimo o posameznih, kdaj uporabimo kakšno rešitev in kako bo ta delovala celostno, skupaj s celotnim ovojem stavbe ter kot posamezni konstrukcijski sklop. Več o tem, pa v kakšen drugem članku.

Veseli bomo, če boste ta prispevek in video delili s svojimi prijatelji na družbenih omrežjih! Kliknite spodaj in razširite koristne informacije.

Avtor članka: Nataša Iglič, Fibran d.o.o.
Vir fotografij: Fibran d.o.o.