Okna in vrata so sestavni del ovoja stavbe. To, da kupimo dobra okna in vrata je prvi korak, drugi – izrazito pomembnejši – je vgradnja. V praksi so okna in vrata najšibkejši člen, saj morajo biti narejena brez toplotnih in zvočnih mostov. Prav tako je potrebna kvalitetna obdelava zunanjega obokenskega prostora, kamor štejemo zunanje senčilo, toplotno izolacijo vseh štirih špalet in okensko poličko. Kompleksen izdelek mora zadostiti toplotni izolativnosti na treh mestih (steklo, okvir in stik s steno), zrakotesnosti na dveh mestih (med krilom in okvirjem ter med okvirjem in steno).

Okna in vrata je potrebno kvalitetno vgraditi. Napake so lahko sistemske ali pa rezultat šlamparije izvajalca. Spoznajmo jih, da nam ne bodo – če jih ne bomo domislili že pri naročilu – grenili življenje. Vso kompleksnost izbire, nakupa, vgradnje in vzdrževanja oken prepustimo strokovnjakom, saj je v Sloveniji dovolj znanja za izdelavo in montažo kvalitetnih oken. Prispodobo z verigo lahko uporabimo tudi za celotno stavbo. Če ima ta velike toplotne izgube na obodu je naložba v najboljša okna vprašljiva. Ta namreč ne bodo bistveno zmanjšala toplotnih izgub, zaradi 100 % zrakotesnosti bodo celo spodbudila rast plesni na toplotnih mostovih. Popolnoma drugačno sliko da nizkoenergijska ali pasivna hiša, ki si jo brez najboljših oken sploh ne moremo zamisliti.

Ne glede na tip in material okna je potrebno v bivalnih in delovnih prostorih zagotoviti prezračevanje z odpiranjem oken ali prisilnim prezračevanjem. Nobeno okno – ne glede na material – ne »diha«. Če bi, bi se lesena okna zvijala.

Okna in vrata so sestavljena podobno, ne pa enako. Okna so sestavljena iz okvirja, krila, stekla, okovja, tesnil in dodatkov kot je senčilo, komarnik ter notranja in zunanja polička.

Okna in vrata imajo identičen okvir. Od materialov prevladuje les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir omejuje pri lesenih debelina, pri PVC in kovinskih pa število komor. Proizvajalci debelijo okvirje zaradi boljše toplotne izolativnosti in nosilnosti okna.

Tesnila preprečujejo toplotne izgube in zvočne mostove na dveh mestih. Med okvirjem in krilom jih zagotovi proizvajalec, med okvirjem in zidom pa izvajalec.

Za okna in vrata velja, da je njihov bistveni del steklo, polnjeno z mešanico žlahtnih plinov. Pri nakupu smo pozorni na toplotno in zvočno zaščito. Pri toplotni želimo čim manjši koeficient toplotne izolativnosti, izrazimo ga s črko U. Standardni je 1.1 W/m2K, troslojna stekla dosegajo U do 0.5 W/m2K, šestslojna pa 0.22 W/m2K.

Pomembna je tudi zvočna izolacija, izražena z oznako “Rw”. Standardna vrednost dvoslojnega stekla znaša 32 dB, največ okrog 46 dB.

Okno je na spodnji strani zaključeno s poličko. Notranje so običajno iz kamna, lesa, keramike ali umetnih materialov. Zunanje montiramo na toplotno izolacijo, energetsko optimalne so plastične ali kovinske, kamnite podhlajujejo okenski okvir.

Rokovanje za okna in vrata omogoča okovje. Mehanizem mora omogočiti večstopenjsko odpiranje in varnost.

Za zastiranje svetlobe lahko uporabimo tudi zavese, a to ni senčilo. Senčilo je vedno na zunanji strani, kjer prepreči soncu dostop na steklo in s tem pregrevanje stanovanja. Izbira zunanjih senčil je pestra: rolete, zunanje žaluzije, brisoleji, tende, polkna, … Najboljše, trajno in brezplačno senčilo je strešni napušč, ki zadrži visoko poletno sonce, spušča pa nizko zimsko.

Špaleta je sicer sestavni del fasade. Ker pa jo imajo le okna in vrata, jo tu le omenimo, kot pomembnega krivca za plesen. Celovito je predstavljana v članku »Toplotni mostovi – kaj so in kako jih preprečiti«.

Za okna in vrata naj veljajo najvišji standardi vgradnje. Montaža brez toplotnih in zvočnih mostov je osnovna zahteva, ki jo moramo pred vgradnjo uskladiti z izvajalcem.

Sodobna okna in vrata so sestavljena iz različnih delov in materialov ter zahtevna za vgradnjo. Ker šteje vsak sestavni del – vključno z montažo in vzdrževanjem – je potrebno okna in vrata jemati kot verigo, kjer najšibkejši člen določa kvaliteto celote. Starejši način vgradnje okna „na malto” je izginil, poslavlja se vgradnja »na purpen«, uveljavlja se RAL montaža, ki preprečuje ventilacijske izgube (pihanje) med okvirjem okna in obodno steno. V tem primeru je okno montirano neposredno na zid ali v slepi okvir.

Nenatančna izvedba povzroči toplotne mostove, ti pa zagotovljeno plesen. Pred izmerami se odločimo za tip senčil, zunanje police, mesto montaže, detajle dogovorimo z izvajalcem. Optimalno mesto za vgradnjo oken je ravno z zunanjo linijo zidu. Tako na špaleti ni toplotnega mostu, saj je v celoti narejena iz toplotne izolacije. V nasprotnem je nujno toplotno izolirati tudi špalete z isto debelino kot ostalo fasado (15 – 20 cm).

RAL montaža postaja standard, ne glede na material okna. Od običajne vgradnje se razlikuje zaradi dodatne in učinkovite zatesnitve med okenskim okvirjem in steno. Zaradi tega ima okno enako toplotno in zvočno izoliranost kot vstavljeno steklo. Vse površine okenske odprtine morajo biti ravne, gladke, suhe in čiste. Na notranji strani se vgradi tesnilni trak, ki ne prepušča vode in zraka (parna ovira), na zunanjo pa tesnilni trak, ki prepušča paro. Vmesni del se zapolni s termoizolacijsko peno. Na trgu so že enotni trakovi, ki združujejo vse tri zahteve.

Zaradi pogoste plesni – ta je posledica dobrega tesnenja, ki ga zagotavljajo okna in vrata – je smiselno na tem mestu izpostaviti prezračevanje. Ukrep je popolnoma brezplačen in nujen, ne glede na kvaliteto vgrajenih oken. Nova okna in vrata izjemno dobro tesnijo, zato je potrebno zagotoviti mehansko (rekuperacija) ali ročno prezračevanje.

Zato je obvezno zimsko prezračevanje na prepih vsaj 3 x na dan po 2 – 4 minute, optimalno prezračevanje je na 3 ure. Ostali čas je okno zaprto, ne pa ”kipano”. Če ne zračimo, se na toplotnih mostovih pojavi plesen (vogali ter preklade in špalete pri oknih).

Popolnoma drugačen pristop je pri prisilnem prezračevanju z rekuperacijo, kjer oken ni potrebno odpirati, ni pa prepovedano. Prezračevanje z odprtinami v okviru okna ali celo z odstranitvijo nekaj tesnila med krilom in okvirjem je nesmisel. S tem po nepotrebnem in nekontrolirano izgubljamo energijo (kot pri starih oknih), izmenjava zraka pa je slaba.

Avtor članka: Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec
Vir fotografij: http://nep.vitra.si