Gradnja objektov, ki so temeljeni na toplotni izolaciji, je eden izmed največjih trendov v gradbeništvu, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri nas in bo kmalu obvezen tudi za enostanovanjske hiše. Toda, kako varni so takšni objekti? Se toplotna izolacija poseda? Lahko objekt zdrsne? Kaj se z objektom, ki je temeljen na toplotni izolaciji, dogaja med potresom?

Po navdih smo odšli vse do daljne Japonske, za katero vemo, da je potresno zelo ogrožena država in veliko truda vlagajo v razvoj in iskanje potresno primernih rešitev za stavbe. Zanimiva in nekako najbližja se nam je zdela rešitev večslojne gume, ki je bila medsebojno ojačana s ploščami iz jekla. Tako so dobili trdno, a hkrati fleksibilno podlago, ki je lahko dušila dodatne potresne obremenitve.

Z rešitvijo, imenovano SEISMIC temeljna blazina, smo želeli doseči ravno to – stabilnost slojev pod temeljno ploščo in varnost v primeru dodatnih potresnih obremenitev.

Kako? Obrazložimo…

V primeru potresa nastanejo dodatne horizontalne in vertikalne obremenitve na objekt, ki bi lahko ob nepravilni sestavi slojev pod temeljno ploščo, povzročile zdrs stavbe, kar pa si pod nobenim pogojem ne želimo. Pri temeljenju stavb na toplotni izolaciji moramo zato zagotoviti enovitost temeljne plošče s spodnjimi zaščitnimi sloji (toplotna izolacija, hidroizolacija), ki povezujejo nosilno konstrukcijo stavbe s tamponom in raščenim terenom.

Japonski strokovnjaki so se s to problematiko ukvarjali zelo dolgo in razvili več različnih rešitev. Nam najbližja je bila rešitev z večslojno gumo, ki je bila med sloji ojačana s ploščami iz jekla. Tak sistem v primeru potresa duši sile, istočasno pa zagotavlja stabilnost objekta. Temeljno ploščo smo torej morali enovito povezati z vsemi spodnjimi sloji. Ustvarili smo tako imenovano SEISMIC temeljno blazino, ki premišljeno zagotavlja ravno to.

Seismic temeljna blazina je torej sistemska rešitev, ki smo jo razvili v podjetju Fibran in je odgovor na izzive, ki nam jih postavlja sodobno temeljenje objektov na toplotni izolaciji.

Prvi sloj v sistemu predstavlja trdno toplotno izolacijo iz ekstrudiranega polistirena (XPS), na katero položimo obojestransko samolepilno hidroizolacijo, ki deluje tudi kot vezni element med prvim in drugim slojem XPS toplotne izolacije, ki jo položimo preko izvedene hidroizolacije. Drugi sloj toplotne izolacije se izvede iz XPS plošč s posebno oblikovanimi utori, katere zapolni sveži beton in tako omogoča boljšo povezavo vseh slojev v sistemu.

Temeljna plošča je tako povezana z drugim slojem toplotne izolacije, ta pa je preko obojestransko samolepilne hidroizolacije povezana s spodnjim, prvim slojem toplotne izolacije. Zdrs objekta v ravnini pod prvim slojem toplotne izolacije preprečuje trenje, ki se ustvari na stiku XPS plošč in podložnega betona, ko ogromna teža celotnega objekta pritisne na površino. Možna je tudi izvedba brez podložnega betona, a je opisana izvedba z betonom bolj priporočljiva.

Poznamo različne načine oz. mesta vgradnje hidroizolacije pri temeljni plošči. V primerih, ko ne gradimo temeljne plošče na toplotni izolaciji, poznamo dve rešitvi:

1. Hidroizolacija, izvedena med podložni beton in temeljno ploščo
2. Izvedba hidroizolacije po temeljni plošči

V primeru hidroizolacije med podloženim betonom in temeljno ploščo, le-ta ni zaščitena in v primeru horizontalnih potresnih sil prevzame natezne napetosti, saj je po eni strani pritrjena na podložni beton, na drugi strani pa na temeljno ploščo. Hidroizolacija večjih nateznih napetosti ne prenese in lahko pride do pretrga.

Še bolj kritično pa je mesto prehoda hidroizolacije iz horizontalne v vertikalno. Namreč, vertikalna hidroizolacija deluje enotno s stavbo, medtem ko horizontalna s tlemi. Na tem mestu prav tako prihaja do velikih napetosti, ki lahko povzročijo poškodbe.

Pri gradnji objektov na toplotni izolaciji je poleg potresne varnosti potrebno torej veliko pozornosti posvetiti tudi izvedbi in zaščiti hidroizolacije. Sanacija poškodb je zelo draga, velikokrat celo nemogoča.

Vsak objekt lahko v primeru hujšega potresa z izrazitimi horizontalnimi silami zdrsne. Se je pa pomembno zavedati, da gre (načeloma) za minimalne zdrse, ki na konstrukciji objekta naj ne bi povzročili škode. Obstaja pa en element objekta, ki v primeru hujših potresov in zdrsov lahko utrpi poškodbe – to so inštalacijski vodi, ki potekajo pod objektom in prebijajo temeljno blazino ter temeljno ploščo.

Pri Fibranu smo razvili rešitev tudi za te primere in sicer gre za polaganje inštalacij na mestih prebojev temeljne plošče po sistemu ‘cev v cev’. Gre za sistem, kjer npr. kanalizacijsko cev, po kateri se bodo iz objekta odvajale odpadne vode, na mestu preboja položimo v večjo cev. S tem zagotovimo, da bo imela glavna kanalizacijska cev prostor za premike in bo tako tudi v primeru manjšega zdrsa objekta ostala cela.

Pri prebojih temeljne plošče zaradi inštalacij je potrebno posebno pozornost posvetiti hidroizolaciji na mestu preboja. Več o tem v zgornjem videu.

Opisana rešitev Seismic temeljne blazine je bila testirana za situacije in obremenitve, ki jih je pričakovati na območju Grčije, ki je potresno še veliko bolj ogrožena oz. je tam pričakovati močnejše potrese kot pri nas v Sloveniji.

Koncept dušenja potresnih sil preko temeljne blazine, na kateri stoji celoten objekt, zagotavlja, da je potresna varnost objektov, ki so temeljeni na toplotni izolaciji, celo večja od potresne varnosti klasično temeljnenih objektov, ki tega ‘dušilca’ nimajo.

Veseli bomo, če boste ta prispevek in video delili s svojimi prijatelji na družbenih omrežjih! Kliknite spodaj in razširite koristne informacije.

Avtor članka: Nataša Iglič, Fibran d.o.o.
Vir fotografij: Fibran d.o.o.