Kvaliteta zraka v bivalnih, izobraževalnih in delovnih prostorih se slabša. To je posledica dobrega tesnjenja oboda stavb, k čemur največ pripomorejo nova okna. Prihranki energije so dobrodošli, slab zrak pa ne, še posebej v kombinaciji s plesnijo, ki je skoraj pravilo pri slabem prezračevanju. Zato je po menjavi oken in toplotni izolaciji ovoja stavbe prezračevanje naslednji korak, za katerega se odločajo lastniki bivalnih, delovnih in javnih stavb. Prezračevalni sistem z izkoriščanjem odpadne toplote zraka (rekuperacija) zagotavlja vedno svež zrak in vračanje odpadne toplote iz prostorov. Zato ga pri novogradnji ali večji sanaciji že vključimo v projekt.

Ljudje živimo v umetnem okolju, ki si ga ustvarjamo za prijetno bivanje, delo in počitek. Pozimi bivalne in delovne prostore ogrevamo, poleti hladimo, suhe prostore vlažimo, vlažne sušimo, predvsem pa jih zadostno zračimo.

V slabo prezračevanih prostorih se pojavi povišana temperatura zraka, (pre)visoka koncentracija ogljikovega dioksida, vlage in pomanjkanje kisika. Kvaliteta bivanja v takih prostorih je nizka, bivanje je lahko celo škodljivo. Brez prezračevalnega sistema moramo poleti in pozimi odpirati okna na 2 uri (prepih za 2 do 4 minute), da zagotovimo celotno izmenjavo zraka.

Rekuperacija zraka iz bivalnih (delovnih) prostorov ali tehnoloških procesov je zelo smiselna, saj prezračevalni sistem vrača nad 80 % energije odpadnega zraka, greje pa svežega. Prezračevanje skozi okna ni potrebno, stalna kakovost zraka je zagotovljena. Tako si ustvarjamo energetsko učinkovito okolje, optimalno prilagojeno našim potrebam ali željam.

Vse naprave za prezračevanje objektov morajo biti grajene tako, da zagotavljajo zadostno število izmenjav zraka v bivalnih (delovnih) prostorih in hkrati vračajo odpadno toploto prezračevanja. Sodobne naprave omogočajo tudi dogrevanje in hlajenje vstopnega zraka, filtriranje, vlaženje. S tem zagotovimo primerno temperaturo, svežost in vlažnost vstopnega zraka v vseh letnih časih.

V zadnjem času se uveljavlja kompaktna naprava – to je toplotni izmenjevalnik s toplotno črpalko – kot dobra rešitev za nizkoenergijsko in pasivno hišo. Običajno je 4 – 5 kW ogrevalne moči dovolj, da naprava zadosti potrebam po pripravi sanitarne vode, prezračevanju ter ogrevanju prostorov.

Sistem priprave vstopnega zraka zmanjša porabo energije, zato je smiselno, da ga vodimo skozi zemeljski zračni kolektor. To je cev, dolžine cca 50 m in premera 20 cm, položena v globino okrog dveh metrov. V zemeljskem kolektorju se vstopni zrak pozimi greje, poleti pa hladi (razlika je vedno okrog 15 °C) in tako temperaturno pripravljen vstopa v prezračevalno enoto stavbe. Enako vlogo opravlja tudi sistem na slano vodo.

Na odločanje za uvedbo sistema prisilnega prezračevanja z rekuperatorjem vpliva veliko postavk. Prva je izračun potrebne moči sistema. Pomembna je cena sistema, prav tako montaža, vzdrževanje in strošek energije (elektrika, plin, topla voda). Smiselna je tudi garancija, pogostost menjave filtrov in njihova cena, hrupnost sistema itn.

Zaradi navedenega je potrebno, da nam ponudbo in izvedbo (vključno z instrukcijami in vzdrževanjem) naredi usposobljen izvajalec z referencami in garancijo. Za individualne hiše stane cenejši rekuparator s pretokom q = 300 m3/h (kar zadostuje za enkratno izmenjavo na uro) okrog 1.200 € (dražji do 3.000 €). V ceno niso zajeti odvodni/dovodni ventilator, izmenjevalnik toplote in filtri.

Dodatni strošek so grelniki (električni ali vodni), priključek za okrogle kanale, regulator hitrosti, protizamrzovalna zaščita in montaža. Skupen strošek za razvod s PVC kanali, rekuperatorjem ter rešetkami je okoli 4 – 5.000 €. Navedene cene veljajo za celotno stavbo in razvodnimi kanali.

Če pa želimo prezračevati le en prostor (kar je le delna rešitev), stane rekuperator z daljinskim upravljanjem od 700 € + DDV (150m3/h) do 1.200 € + DDV (500 m3/h). Cene so zelo okvirne, zato je najbolje pridobiti predračun, še bolje več predračunov.

Digitalizacija (uvajanje računalnika v nadzor in delovanje stavbe) je pomembna tudi pri rekuperaciji. Centralna enota z ”displejem” nam omogoča kvalitetno in enostavno nastavitev vseh parametrov prezračevanja.

Rekuperacija oziroma celoten sistem centralnega prezračevanja je običajno sestavljen iz številnih elementov, ki so med seboj povezani s kanalskim razvodom. Z ustreznim izborom prezračevalnih elementov lahko dosegamo visoko stopnjo bivanjskega ugodja ter energetsko učinkovit in za uporabnika prijazen prezračevalni sistem. Dober vpogled v stanje stvari nudi gornja skica.

Prezračevalna naprava je ključni element prezračevalnega sistema. Izberemo jo glede na velikost in zasedenost prostora in mesto montaže. Pozorni smo na energetsko učinkovitost delovanja, izkoristek vračanja odpadne toplote, glasnost delovanja ter enostavno rokovanje (nastavitve, vzdrževanje).

Kanalski razvod prilagodimo prostorom v stanovanju, mestu rekuperatorja (stanovanje, klet, podstreha) ter načinu zajema zunanjega zraka (streha, fasada, zemeljski kolektor). Kanalski razvod je lahko iz pločevinastih ali plastičnih kanalov, okrogle ali kvadratne oblike. Novejši imajo teflonsko protibakterijsko oblogo. Lahko ga peljemo v tlaku, za spuščenim stropom, vidnega v prostoru ali pa v stanovanje vstopa iz drugih etaž (podstreha, klet).

Za ustrezno delovanje celotnega sistema je pomemben tudi pravilen izbor ostalih prezračevalnih elementov (rešetke, ventili, regulatorji pretoka, grelniki, hladilniki) ter ustrezna tlačna uravnovešenost kanalskega razvoda. Sem spada tudi zemeljski zračni ali vodni kolektor, ki pozimi ogreje, poleti pa ohladi vstopni zrak v rekuperator.

Pomembna je tudi toplotna in zvočna izolacija. S toplotno se izognemo temperaturnim izgubam skozi stene kanala in morebitnemu kondenziranju površine. Izolacija deluje tudi kot zvočna zaščita, saj duši vibracije na stenah prezračevalnih kanalov. Z dušilniki zvoka – vgradimo jih čim bližje rekuperatorju – delno preprečimo širjenje zvoka po prezračevalnih kanalih.

S široko paleto dodatne opreme lahko zrak dogrejemo ali ohladimo, navlažimo, dosežemo tišje delovanje, ter poskrbimo za ustrezen zajem oz. vpih zraka v prostor. Z ustreznim in energetsko učinkovitim prisilnim prezračevanjem, lahko vplivamo na prihranek energije, poleg tega pa poskrbimo za zdravje in boljše počutje.

Načrt za centralno prezračevanje z rekuperacijo naj naredijo profesionalci, ki ga bodo tudi vgradili. Tu ni mesta za razne domače mojstre ali inovatorje. Za optimalno delovanje je potrebno določiti smer vstopa in izstopa zraka, določiti pravo moč in premer cevi, zagotoviti izbor pravih filtrov in procedure čiščenja ter poiskati mesto za rekuperator.

Prezračevanje z rekuperacijo deluje vse leto, 24 ur na dan. To ni klima naprava, ki jo vključimo po potrebi. Pri dobro načrtovanem in izvedenem sistemu se kuhinjska napa ne potrebuje.

Avtor članka: Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec
Vir fotografij: http://nep.vitra.si