Zvočni mostovi spadajo med najbolj spregledane elemente vsake stavbe. Toplotno in hidro izolacijo zahteva zakonodaja, zato jo projektanti tudi rišejo v načrte, izvajalci pa realizirajo. Zvočni mostovi so brez načrta, znanje izvajalcev je omejeno, nadzorniki se s s takimi „malenkostmi” sploh ne ukvarjajo, investitorji pa se ne zavedajo, kako jim bodo zvočni mostovi grenili življenje in „kravžljali” živce.

Prispevek obravnava moteč zvok v stavbi ali izven nje. Govorimo predvsem o prevajanju zvoka, kar zvočni mostovi so. Ne povzročajo plesni, vplivajo pa na zdravje in kvaliteto življenja.

Akustiko prostora le omenimo, čeprav je tudi ta pomembna pri kvaliteti življenja in sporazumevanja. Odmev in bobneči glasovi so pokazatelj slabe akustike. Vzrok so gladke stene, okna brez zaves in minimalna oprema prostora. Vse to najdemo pred vselitvijo.

Akustiko se da relativno enostavno izboljšati. Zvočni mostovi so trši oreh, saj so sestavni del napačno narejenih konstrukcijskih in instalacijskih delov stavbe. Idealno in brez dodatnih stroškov se jim izognemo med gradnjo. Za to pa je potrebno znanje projektantov, izvajalcev in investitorjev. Njim je namenjen ta prispevek.

Zaščita pred zunanjim in notranjim zvokom je izjemno pomembna, saj vpliva na kvaliteto bivanja in zdravje. Neprijetne in moteče zvoke proizvaja naša okolica, prav tako jih proizvajamo sami. Kako pomembna je zvočna izolacija vedo vsi stanovalci večstanovanjskih stavb, ko poslušajo hojo “po glavi” iz gornjega nadstropja, zvoke toaletnih obveznosti iz vseh strani, ali pa nočne aktivnosti sosedov.

Seveda ni nič bolje v družinskih hišah, kjer mladi – ti so najpogosteje na podstrešju – hodijo po glavah »tastarih«. Večkrat smo že izpostavili, da stavbo vedno toplotno izoliramo na obodu (tla, zunanje stene, strop ali streha). Pri zvočni izolaciji pa to naredimo v vsakem prostoru, vedno so to tla (plavajoči estrih) in vse inštalacije (voda, kanalizacija, razvod ogrevalnega sistema, prezračevalni sistem z rekuperacijo,…).

Zvok nastane v stavbi ali izven nje. V stavbi je običajno trajen, saj je posledica vsakdanjih življenjskih opravil, kot so hoja, otroška igra, glasni pogovori, zabavna elektronika, točenje ali odvajanje vode, itd. Izven stavbe je izvor lahko občasen (gradbišče, neurje) ali trajen (cesta, železnica, proizvodnja).

Zvok in toplota se prenašata z valovanjem, tako se zvok – po analogiji na toploto – prenaša s kondukcijo (prevajanjem), konvekcijo (prestopanjem) in radiacijo (sevanjem). Ker “prihod” ali “odhod” zvoka ni tako enoznačen, kot pri toploti, se bomo bolj kot oblikam prenosa posvetili rešitvam. Za njih velja le eno pravilo. Zvoku onemogočimo razširjanje s prekinitvami, zato je zvočna izolacija najbolj učinkovita takoj na izvoru. Za to osamo običajno uporabimo toplotno izolacijski material, ni pa to nujno.

A – Izvor v prostoru
B – Izvor v konstrukciji (to so zvočni mostovi)

1. neposreden prenos preko zraka in konstrukcije
2. refleksija (odmev)
3. posreden prenos preko konstrukcije
4. neposreden prenos udarnega zvoka preko konstrukcije
5. posreden prenos udarnega zvoka preko konstrukcije

Izraz »toplotna izolacija zvoka« bi lahko označili kot bistroumni nesmisel, ker pa se zvočni mostovi najpogosteje osamijo prav s toplotno izolacijskimi materiali, izraz kar dobro opisuje resnico. V takih primerih je toplotna izolacija hkrati tudi zvočna.

Pred zvokom z zunanje strani stavbe se zaščitimo s toplotno izolacijo in okni z vgrajenimi zvočno izolacijskimi stekli. Kvalitetna toplotna izolacija oboda stavbe nam zagotavlja dobro toplotno in zvočno izolacijo.

Najpogostejši zvočni mostovi nastanejo pri zunanjem stavbnem pohištvu. A rešitev je enostavna. Vsa okna in vrata vgradimo po RAL standardu, ki zagotavlja skoraj 100 % zatesnjenost med okvirjem in steno. Posebno pozornost posvetimo dvojni izolaciji stekel. Pri toplotni smo pozorni na koeficient toplotne izolativnosti “U”, pri zvočni pa na “Rw”. Standardni Rw stekel je okrog 32 decibelov, najbolj zvočno izolativna imajo Rw okrog 46 decibelov. S takim in tako vgrajenim stavbnim pohištvom smo minimalizirali toplotne izgube in vstop zunanjega zvoka v stavbo. Ne pozabimo. Vsak toplotni most je tudi zvočni.

Edina učinkovita zaščita in zagotovilo prijetnega bivanja je, da izvore zvoka osamimo že med gradnjo in to neposredno na izvoru. To naredimo s toplotno izolacijskim materialom, lahko tudi s kartonom, filcem ali zrakom (odmikom). Bistveno je, da s prekinitvijo preprečimo horizontalno ali vertikalno širitev zvoka po konstrukciji. Najpogosteje nastanejo zvočni mostovi pri tlakih in instalacijah.

Pred betoniranjem damo na vsa mesta, kjer se bo tlak dotikal stene ali vertikalne inštalacije vsaj 1 cm debel vertikalni trak po celotni višini. Gradbena pena Plama Podgrad je idealna za to, stiropor manj, saj ga strojno likanje površine plavajočega estriha cefra, s tem pa prenaša kroglice stiroporja v površino svežega betona.

Trak mora biti fiksiran, da se med betoniranjem ne premakne. To je najpogostejša napaka, ki nastane izključno zaradi »šlamparije«. Vse prevečkrat se zgodi, da pride beton do stene in tako – za vse večne čase – nastanejo zvočni mostovi.

Zvočni mostovi so problem, njihova odprava pa skoraj misija nemogoče. Praviloma je sanacija brez temeljitih posegov v konstrukcijo celo nemogoča. Zato jim velja še posebno pozornost posvetiti pri gradnji.

Če ste izvajalec se potrudite, preučite detajle in jih v zadovoljstvo vas in strank tudi izvajajte. Poraba materiala in časa bo zanemarljivo večja, zadovoljstvo kupcev vaših storitev pa neizmerno veliko.

Če pa ste investitor se pred podpisom pogodbe z vsakim izvajalcem predhodno pogovorite. Prosite ga, da vam pojasni kje natančno – predvsem pa kako – bo naredil posamezne detajle, da ne bo zvočnih in toplotnih mostov. Kljub možnemu negodovanju se vam bo to izplačalo.

Še osebna izkušnja. Ko mi inštalater za vodovod ni hotel »obleči« vseh elementov vodovoda in kanalizacije, sem to naredil sam. Na njegov: »Tega pa nisem še nikjer videl«, sem odgovoril, da se človek pač uči celo življenje.

Avtor članka: Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec
Vir fotografij: http://nep.vitra.si