Temelji so osnova vsake stavbe, saj na teren prenašajo težo stavbe. Potreba po večji energetski učinkovitosti je v gradbeno operativo prinesla nove oblike, materiale in načine gradnje. Temelji sodobnih objektov zahtevajo strokovnost, zato morajo investitorji, projektanti in izvajalci slediti trendom razvoja.

V prispevku bodo predstavljeni temelji za novogradnje in obnove družinske hiše. Pri novogradnji dilem ni. Temeljna plošča je sodoben standard. Pri obnovi pa so temelji najtrši oreh. Pogosto je obdelava okrog njih težavna zaradi dostopnosti. Prave težave pa se začnejo pri reševanju dveh problemov. To je toplotna in hidro izolacija. Ne pozabimo, da se toplotna izolacija in vlaga »ne marata«.

Pri obnovi obstoječih stavb nas temelji pogosto presenetijo. Včasih je potrebno preveriti statiko, praviloma pa moramo vedno rešiti hidro in toplotno izolacijo. V toplotno izolacijskem smislu so temelji le v teren podaljšana fasada. Nepravilno izolirani temelji so klasičen toplotni most in vstopna točka za dvig vlage v zid.

Dilem s temelji je še vedno veliko. Veliko je vaših konkretnih vprašanj, ki običajno nimajo ustreznih odgovorov v projektni dokumentaciji, niti v praksi izvajalcev. Če pa že, obstaja nevarnost, da te rešitve niso optimalne.

Pri energetskem svetovanju pogosto pojasnjujem sledeča vprašanja:

AB temeljna plošča zagotavlja gradnjo brez izgube energije v podnožju stavbe, saj je v celoti ovita v toplotno izolacijo. Takšna izvedba je nujna za pasivne oziroma skoraj ničenergijske stavbe, ki jih bomo morali graditi najpozneje po letu 2020. Sestavo prepustimo strokovnjaku, ki bo določil tudi obe začetni plasti na terenu: stisnjeno gramozno nasutje (tampon) in podložni beton.

Sledi prva plast toplotne izolacije primerne tlačne trdnosti. Sledi hidroizolacija, ki mora biti dvostransko samolepilna in preverjena na napetosti zdrsa med potresom. Tako dobimo enotno delujoč kompozit, ki se tudi na potresnih tleh odlično obnaša.

Z dobro izvedeno drenažo okrog stavbe zagotovimo hiter odvod vode in manjši vpliv vlage na sicer skoraj nevpojno toplotno izolacijo iz XPS ali penjenega stekla.

Materiali so poznani, manj poznano pa je, kako jih pravilno sestaviti v celoto. Tu ni mesta za domače improvizatorje, delo prepustimo strokovnjakom. Projektant bo s projektom postavil pravila in izbral sestavo, izvajalec bo po teh navodilih izvajal. Dobili bomo prvo etapo – kar temelji so – v nizu naslednjih gradbenih opravil.

Kvalitetna zrakotesnost ovoja stavbe – temelji so njegov sestavni del – je pogoj za pasivno hišo, zaželena je tudi pri ostalih stavbah. Vsaka stavba pa mora notranje instalacije povezati z zunanjimi. Za vse (ali le nekatere) so osnova temelji. Obstajajo trije principi, vsi morajo zagotavljati zrakotesnost.

1. Naredi se en večji jašek, skozenj gredo vse instalacije.
2. Naredita se dva jaška. Skozi enega gredo mokre instalacije (voda, kanalizacija), skozi drugega pa suhe (elektrika, TV, internet).
3. Tretja možnost pa je kombinacija, ko lahko posamezno instalacijo pripeljemo skozi zrakotesni ovoj tudi na steni.

Pri obnovi obstoječe hiše so temelji praviloma na prvem mestu. Kakšno bo njihovo stanje je odvisno od starosti stavbe. Starejše so lahko tudi brez njih, novejše jih imajo, a je hidroizolacija praviloma nezadostna, toplotne izolacije pa prav gotovo nimajo. Prav toplotna izolacija je ključna, da eliminiramo toplotni most in s tem plesen v bivalnih prostorih.

Na terenu svetujem konkretne rešitve, vse pa so odvisne od stanja stavbe.

Optimalni temelji so temeljna plošča, ki reši vse probleme »v enem kosu«. Pri obnovi pa so temelji najtrši oreh. Na omejenem prostoru je potrebno rešiti statiko, vodo, vlago in toplotno izolacijo. Ker je potrebno obravnavati vsako stavbo individualno je energetsko svetovanje nujno.

Avtor članka: Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec
Vir fotografij: http://nep.vitra.si