Strešna okna povezujemo s stanovanjem na podstrehi. Bivalnim prostorom omogočajo dnevno svetlobo in prezračevanje. Vgrajena na vzhodni, južni ali zahodni strešini so pozimi tudi vir pasivnega sončnega ogrevanja, poleti pa nezasenčena pregrevajo podstrešno stanovanje. Primerna so za novogradnje in obnove starejših stavb.

Za strešna okna sta pomembna dva vidika. Ker jih vgradimo v streho, je pomembna njena sestava, kot je podrobno opisano v članku »Streha energetsko učinkovitega objekta«. Drugi vidik pa je, da so strešna okna po tehničnih karakteristikah enaka ostalim oknom, kot so opisana v članku »Okna in vrata v energetsko učinkovitih objektih«. Imajo pa tudi veliko specifik, ki jih bom opisal v tem prispevku.

Primarna naloga arhitekta je, da zagotovi dnevno svetlobo podstrešnega stanovanja. V praksi se je izoblikovalo pet možnosti. Ena v ravnini strehe, dve izven ravnine strehe, ena pod ravnino strehe in ena na zunanjih zidovih:

1. Okno v strehi
2. Frčada
3. Steklena streha
4. Svetlobni jašek
5. »Normalna« okna na zunanjih zidovih

Okno v strehi je danes najbolj pogosta rešitev. Razlogi so v domišljeni tehnologi (tesnjenje, toplotna izolacija, prezračevanje, senčenje) in cenovni dostopnosti. Pri montaži se upošteva tehnične rešitve za odvajanje deževnice in snega.

Frčada je bila dolgo časa prevladujoči način osvetljevanja podstrešnih prostorov. Kljub veliko prednostim (večji volumen stanovanja, stojna višina, »normalna« okna in senčila, manjše pregrevanje, manj možnosti za toplotne mostove in napak zrakotesne plasti) imajo frčade tudi nekaj slabosti v primerjavi z oknom v strehi. Višja cena, več znanja izvajalcev in daljši čas izdelave so lahko za investitorja še sprejemljive zahteve, saj so mu koristi od frčade bolj pomembne. Pri novogradnji to ni težava, pri obnovi pa je lahko zakonodaja tista, ki ne dovoli izdelavo frčade. V tem primeru se vgradi zakonodaji primerna strešna okna.

Steklena streha ima čarobno moč, saj osvetljuje prostor od zgoraj (ponoči pa iz stanovanja opazujemo zvezde), kar v naši kulturi nismo navajeni. To je lahko steklo vgrajeno kot fiksno okno v ravnino strešnikov. Druga možnost je izdelava steklene frčade (kupola, piramida), montirane iznad ravni strešnikov. Problemi so s poletnim pregrevanjem, potencialnimi toplotnimi mostovi in zrakotesnostjo.

Svetlobni jašek je meni zelo ljuba rešitev. Okna so »normalna«, na podstrehi pridobimo zunanjo teraso velikosti nekaj m2. S tem pridobi podstrešno stanovanje veliko dodano vrednost. Z energetskega stališča predstavlja izziv toplotna izolacija tal terase, saj je to hkrati izolacija spodnjega stanovanja. Hidroizolacija je rešljiva z »bazenom«, ki zagotavlja spodnjim stanovanjem 100% varnost.

Pogosto nam dimenzije podstrehe, na kateri bomo gradili stanovanje, omogočajo, da iščemo še druge možnosti. Tako bomo recimo »strešna okna« (dejansko so to normalna okna) vgradili v zunanje zidove. S tem se izognemo potencialnim nevarnostim zamakanja in toplotnih mostov iz strehe, praviloma je nakup in vgradnja cenejša kot za strešna okna.

V člankih »Okna in vrata v energetsko učinkovitih objektih« in »Toplotni mostovi – kaj so in kako jih preprečiti« sem izpostavil, da je vgradnja rizična. To je razumljivo, saj okno naredijo stroji v tovarni, vgradnjo pa naredi monter (človeški faktor). Težave se lahko začnejo stopnjevati z neprimerno okensko odprtino ali potrebnimi zahtevami za toplotno, hidro, zrakotesno in protihrupno zaščito. Ne pozabimo, da strešna okna vgrajujemo v streho, kjer nas od zunanje temperature (- 20 do + 80 stopinj Celzija) loči le 40 do 60 cm debeline stropne konstrukcije.

Omejil se bom le na najbolj razširjen sistem, to je vgradnja strešnih oken v ravnino strešnikov. Tu nas čaka kar nekaj pasti.

Slaba rešitev je utečena praksa, da se strešna okna vgradi med dva špirovca. S tem prekinemo prezračevalni kanal, posledica je prekinitev odvajanja vlage iz bivalnih prostorov, ki prehaja v prezračevalni kanal. Težava je deloma rešljiva z »by pasom«, ko se zrak iz zaprtega polja spelje v dva sosednja polja. Drugi – večji in nerešljiv – problem je vezan na špaleto, kjer ni mesta za toplotno izolacijo in parno oviro. Rešitev obeh težav je izdelava menjalnika. To krovci obvladajo, saj ga pogosto naredijo pri dimniku.

Zgornji skici kažeta izvedbo menjalnika za strešna okna. Dimenzija mora biti taka, da omogoča postavitev okna, vertikalno toplotno izolacijo notranje okenske špalete (vključno s parno oviro) in prezračevanje. Za montažo okna 100 x 100 cm moramo odrezati en špirovec, saj potrebujemo na vsako stran toliko toplotne izolacije, kot je njena debelina v strehi (35 – 40 cm), prav tako min. 5 cm prezračevanega prostora.

Pripravljen prostor mora tako imeti svetlo dimenzijo 100 + 2 x 35 + 2 x 5 = 180 cm v širino (minimalno, boljši je širši prezračevalni sloj) in 100 + 2 x 35 = 170 cm v višino.

Notranja obdelava okolice strešnega okna (to je strop podstrešnega stanovanja) mora biti narejena tako, da zrak neovirano kroži mimo stekla in s tem odnaša vlago. Če temu ni tako, bo na steklih pogosto kondenzirana bivalna vlaga, tej sledi plesen. Več v članku »Rekuperacija in prezračevanje z rekuperacijo«.

Strešna okna potrebujejo senčenje, ki mora biti na zunanji strani. Notranja žaluzija ni senčilo. Na trgu je kar nekaj senčil za strešna okna. Omenim zunanje žaluzije ali screen rolo iz tkanine. Idealen za strešna okna pa je polkno, ki nam poleg sence zagotovi tudi 100% zaščito pred točo. Premikamo ga s pomočjo drsnega mehanizma. Tega poganja elektromotorček, ki ga krmilimo z daljincem.

Celovito energetsko svetovanje pred vsako gradnjo – ne samo strešna okna – je modra odločitev, saj boste prihranili veliko denarja, še več pa živcev.

Nikoli pa ni prepozno; tudi če ste hišo ali stanovanje že opremili. Pri vseh problemih (plesen, ledene sveče, prevelika poraba energije…), vam energetsko svetovanje lahko pomaga odpraviti težave. Konkretni nasveti so še kako merljivi v privarčevanem denarju, zadovoljstvu in prijetnosti bivanja. In to je vse. Manj boleče, kot pri splošnem zdravniku, bolj dobičkonosno kot varčevanje v nogavici in manj tvegano kot poplesavanje po borznem parketu.

Opremljeni z informacijami, znanjem, papirjem in svinčnikom zelo hitro izračunate, kaj se splača in kaj ne. Manevrski prostor je krepko večji, kot si mislimo.

Avtor članka: Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec
Vir fotografij: http://nep.vitra.si